Danes se mi je zgodila precej grda stvar.

Zadnjih par dni neko sranje visi v zraku. Živčen sem, čutim agresijo.

Ko je tako, običajno pride do kakšne pizdarije.

Večinoma sem jaz kriv za ta sranja.

Danes, jebiga. Mislim, da danes nisem bil.

Ampak sranje je izpadlo večje od mnogih do zdaj.

Starši klincev iz bivše ekipe so me poklicali, da igram odbojko z njimi.

To se zgodi parkrat mesečno in rad se vidim z njimi.

Ok so tipi. Večinoma.

Zdaj, ne vem, koliko spremljate šport, ampak če spremljate ta blog, že veste, da odbojka ni ravno moja prva izbira.

Na splošno športi z žogo niso.

Za razliko od nekaterih drugih športov mi ta gre kar dobro.

Tisto, kar me moti, je to pomanjkanje kontakta.

Jebiga, kmet sem, rad se stepem.

Komaj smo začeli, ena žoga je šla proti meni, skočil sem in bum…

Začutil sem, da sem s komolcem udaril nekoga.

Pogledal sem poleg, mama enega klinca je ležala na tleh, poleg nje pa so bila zlomljena očala.

Jebote…

Zabil sem ženski komolec v glavo.

Izkazalo se je, da sem jo udaril direktno v nos.

Ne vem, kako…

Ne vem, kolikokrat so vas v življenju udarili s komolcem, ampak če želite nekomu odpreti lobanjo, je to najboljši del telesa za udarec.

Počutil sem se grozno.

Nimam navade tepsti žensk, še posebej ne s komolcem.

Nisem vedel, kaj naj, šel sem po vodo, pomagal ji, da se umije.

Jebote, kako je nisem videl…

Ma kaj kurac jaz njo, kako ona mene ni videla?!

Vas par, ki me poznate, veste, da nisem ravno najdrobnejša oseba na svetu.

Kako točno v nos?

Toliko ljudi sem želel udariti v zadnjih par dneh, udaril pa sem njo.

Kakšen retard sem.

Pobrala se je. Vsi smo bili tam, da ji pomagamo, ampak daleč od tega, da izgleda dobro.

Jebena odbojka.

Kdaj ste nazadnje slišali, da je nekdo nekoga udaril pri odbojki??

S komolcem v glavo.

Kakšen mentol sem…