6. avg 2026
Gori
Ugasnili so nuklearko na Madžarskem.
Kaj nas briga, ni pri nas.
Suša po celi Evropi.
Kaj nas briga, ni pri nas.
Zalivamo trate, peremo avtomobile. Sprašujemo AI, kako zavezati vezalke.
Kako se hladijo podatkovni centri?
Kaj nas boli kurac, niso pri nas doma.
Nizek vodostaj Save, mogoče bomo tudi mi morali izklopiti Krško.
Opa?!
Kaj?
Prišlo do nas?
Čudo.
Nismo se navadili na to, da smo vsi povezani. Ta čudoviti planet nas bo spomnil na to.
Ni nas in njih, ko pride do pizdarije.
Sava ne ve, kje je meja s Hrvaško ali s Srbijo.
Ko ni vode, je ni.
In vse je povezano. Mi smo organizem. Ko je pri enih suša, bo prišla tudi do nas.
Vse je preobremenjeno. Pred nekaj dnevi, ko sem bil v kampu, je bila neka havarija in nekaj ur ni bilo elektrike.
Debeli bogataši v svojih milijonskih kamp avtobusih so morali ven.
Klime v prikolicah niso delale.
Ja, kakšna je to fora, da kampiraš pod klimo? Zakaj jebote ne greš v hotel?
Povezujemo se z naravo, sedim pod klimo, imam hladilnik, zamrzovalnik, električno kolo in električni skiro.
Nabijem vas na penis.
Nihče se več ne premika analogno.
Vsi so digitalizirani.
Debeli otroci na električnih pripomočkih.
Sreča, da jih bo bolezen dotolkla do dvajsetega.
Ampak kako smo prišli do tega?
Lansko leto v kampu nisem videl niti enega električnega skiroja.
Letos so jih imeli vsi.
Osebje in uprava kampa so prosili, naj se električna vozila polnijo samo na vtičnicah, ki so predvidene za to.
Nihče jih ne jebe dva procenta.
Vsi so jih polnili na parcelah.
Ko je zmanjkalo elektrike, so nekateri prvič šli ven iz svojih avtodomov in prikolic.
Družina debelih Nizozemcev se je zbrala okrog mize, na kateri so imeli ogromen tv, in gledala v izklopljeno črno škatlo.
Bo tako izgledal konec?
Apokalipsa v njihovih glavah.
Nekaj ur brez elektrike.
Ljudje na sosednjih parcelah so v odsotnosti telefonskega signala začeli govoriti med sabo.
Socializacija kot posledica sesutja elektroenergetskega sistema.
Zanimiv naslov za kakšno magistrsko nalogo.
Jaz sem opazoval življenje okoli sebe z izmišljene vzvišene pozicije, kot to počnem tudi, ko je elektrika.
Edina svetla točka so klinci, ki živijo na margini digitalnih dražljajev in analogno drkajo ljudi po kampu ponoči.
To ostalo…
Ne vem, kako bo to izgledalo čez nekaj let.
Veseli me odmiranje te neumne in bahate rase.
Kaj nas briga, ni pri nas.
Suša po celi Evropi.
Kaj nas briga, ni pri nas.
Zalivamo trate, peremo avtomobile. Sprašujemo AI, kako zavezati vezalke.
Kako se hladijo podatkovni centri?
Kaj nas boli kurac, niso pri nas doma.
Nizek vodostaj Save, mogoče bomo tudi mi morali izklopiti Krško.
Opa?!
Kaj?
Prišlo do nas?
Čudo.
Nismo se navadili na to, da smo vsi povezani. Ta čudoviti planet nas bo spomnil na to.
Ni nas in njih, ko pride do pizdarije.
Sava ne ve, kje je meja s Hrvaško ali s Srbijo.
Ko ni vode, je ni.
In vse je povezano. Mi smo organizem. Ko je pri enih suša, bo prišla tudi do nas.
Vse je preobremenjeno. Pred nekaj dnevi, ko sem bil v kampu, je bila neka havarija in nekaj ur ni bilo elektrike.
Debeli bogataši v svojih milijonskih kamp avtobusih so morali ven.
Klime v prikolicah niso delale.
Ja, kakšna je to fora, da kampiraš pod klimo? Zakaj jebote ne greš v hotel?
Povezujemo se z naravo, sedim pod klimo, imam hladilnik, zamrzovalnik, električno kolo in električni skiro.
Nabijem vas na penis.
Nihče se več ne premika analogno.
Vsi so digitalizirani.
Debeli otroci na električnih pripomočkih.
Sreča, da jih bo bolezen dotolkla do dvajsetega.
Ampak kako smo prišli do tega?
Lansko leto v kampu nisem videl niti enega električnega skiroja.
Letos so jih imeli vsi.
Osebje in uprava kampa so prosili, naj se električna vozila polnijo samo na vtičnicah, ki so predvidene za to.
Nihče jih ne jebe dva procenta.
Vsi so jih polnili na parcelah.
Ko je zmanjkalo elektrike, so nekateri prvič šli ven iz svojih avtodomov in prikolic.
Družina debelih Nizozemcev se je zbrala okrog mize, na kateri so imeli ogromen tv, in gledala v izklopljeno črno škatlo.
Bo tako izgledal konec?
Apokalipsa v njihovih glavah.
Nekaj ur brez elektrike.
Ljudje na sosednjih parcelah so v odsotnosti telefonskega signala začeli govoriti med sabo.
Socializacija kot posledica sesutja elektroenergetskega sistema.
Zanimiv naslov za kakšno magistrsko nalogo.
Jaz sem opazoval življenje okoli sebe z izmišljene vzvišene pozicije, kot to počnem tudi, ko je elektrika.
Edina svetla točka so klinci, ki živijo na margini digitalnih dražljajev in analogno drkajo ljudi po kampu ponoči.
To ostalo…
Ne vem, kako bo to izgledalo čez nekaj let.
Veseli me odmiranje te neumne in bahate rase.