— Dober dan, izvolite.
— Dal mi boš tako, malo podaljšano v veliki skodelici z mlakim in malo cimeta, da ne bo preveč pa tudi ne premalo, tako ravno prav.
— Ok, lahko. Za vas?
— Zame lahko polna mala s par kapljicami… Čakaj, saj ti si tisti igralec.
— Eeee, igralec.
— Poglej ga. Kaj je, Brad Pitt, ni denarja v igri, a?
— Ja brate, to je tisti, ki je igral tisto, kot nekaj neka družina pa to.
— Daaa. Pa kaj ti delaš tukaj? Jaz sem mislil, da ste vi vsi milijonarji. Ono kurac stari, šiht.
— Tudi jaz brate. Odkod ti tukaj, stari, hočeš nam tukaj odigrat kako miniaturko, a?
— A, pa pripravljam eno vlogo.
— Kaj sereš, kuhaš kavo, kakšno vlogo?
— A, serijski morilec, gej posiljevalec, natakar. Najprej omami svoje žrtve s kavo malo polno s cimetom v velikomali skodelici s toplohladnim mlekom, potem jih posili, ubije, razreže in zažge. Odličen film bo. Kavica vam pride čez par minut. Uživajte.
— Čakaj, jebem ti kavo, nočem kave. Še natakar me bo tukaj pofukal, razrezal in zažgal.

Mogoče je resnična zgodba. Mogoče sem spet vdihaval neka izparina.

Mogoče pa je tudi to, da so nam doktorji filozofije najzanesljivejši pleskarji, igralci natakarji, doktorji, ki niso na pravi strani, pa uživajo v vožnji taksija.

Imel sem priložnost… Mislim priložnost, kurac moj je to priložnost, moral sem delati v trgovini, medtem ko sem pisal diplomsko nalogo.

Jebiga, hotel sem potovati, ni bilo denarja in jebiga.

Ponižanja, ki jih doživljajo ljudje na takšnih delovnih mestih, so vsakodnevna.

Vsak misli, da lahko zajebava nekoga samo zato, ker je v tistem trenutku, v tisti sekundi življenja na višji ekonomski stopnički. Vsaj v njegovih malih možganih je tako videti.

Realno, večinoma nimamo pojma, kdo stoji ali sedi nasproti nas.

Zakaj je težko pokazati malo spoštovanja do ljudi? Mislim, to je ok, dokler nekdo ne pokaže, da je govno, potem je čisto normalno zajebavat ga, če nas to izpolnjuje.

Situacija vre.

Vedno več je nezadovoljnih, nasičenih ljudi, ki ne vidijo izhoda.

Ljudje pokajo. Ni več prostora v tem ekspresnem loncu. Ne bo se dobro končalo.

Ne vem kako in ne vem zakaj se vse to dogaja. Ampak ljudje se odločajo, da nadaljujejo z delom pod temi pogoji.

Imajo otroke.

Pa ravno zato morajo dvigniti glavo. Naj imajo ti otroci na koga se zgledovati.

Ni sramota biti lačen. Ni sramota biti reven.

Sramota je biti del kakršnekoli organizacije, ki posluje z Expom in to bando na oblasti.

To na primer je sramota.

In poznam kup ljudi, ki ima prav tako kup izgovorov, zakaj to počne.

Resnica je, da ste smrdljivci in da ste pičke.

Resnica je, da za malo svojega zaslužka izbirate molčati, ker hočete debeleje mazati na kruh.

Nikoli ne boste del rešitve. Samo lažete si, da ste morali.

Plazilci.