Danes sem želel pisati o ljubezni.

Na nek način tudi bom, ampak o malo bolj čudni ljubezni.

Pred nekaj dnevi so spremljevalci brcanja žoge še enkrat pokazali, da bi bilo treba to na teh prostorih prepovedati.

V eno lipo pristaniško mesto v Dalmaciji je prišla ekipa iz enega drugega pristaniškega mesta, iz malo severnejšega dela Evrope.

Navijači domačega kluba so se odločili pokazati svojo ljubezen na način, ki je znan samo njim.

Normalno, s pozivanjem Hitlerja, naj vstane iz groba in zakuri peči v taboriščih.

Če imate dva grama možganov, se verjetno sprašujete, kakšno kurčevo zvezo ima to z nogometom.

Pa ima.

Vidite, tukaj so vam navijaške skupine lakmus za vse.

Ko hoče nekdo preveriti nivo pripravljenosti za ekstremne neumnosti, to najprej servira tem naspidiranim opicam.

In če to gre skozi, potem nam je to nova državna agenda.

Če ne gre, najdejo novo navijaško skupino.

Kako se zdaj počutijo pošteni Splitčani?

Kako se počutijo ljudje, ki so nekoč zares ljubili Hajduk?

Mogoče kot jaz.

Jaz ne gledam več Zvezdinih tekem.

Nikoli več jih tudi ne bom.

Ne gledam že precej dolgo, to je okupiran klub v okupirani državi. Igrača države in cerkve.

Mene so za vedno izgubili pri minuti molka za vojnega zločinca.

Od teh sem vseeno pričakoval nekaj drugega.

Država, v kateri se to dogaja, je iz zadnjih vojn izšla kot zmagovalka.

Morali bi napredovati z mentaliteto zmagovalca.

Namesto tega desetletja govorijo o tem, kako so bili žrtve.

Delajo si izmišljene sovražnike.

In potem pridejo do tega, da jim kup ustašev v mestu, ki je toliko pretrpelo od fašistov, prikliče dviganje Hitlerja iz groba.

Jebem vam mater vsem.

Ne veste nič.

Ne poznate svoje zgodovine.

Nimate pojma.

Glupanderji eni.

“Za dom spremni” danes zveni tako nedolžno. Če bi mi kdo rekel, da mi bo to manjkalo, bi ga poslal v kurac.

In kaj se dogaja?

Vsi so zgroženi. Nekateri so poslali celo protestno noto.

Boli kurac te nacoše za vaše note. Oni igrajo po svojih notah.

Imate zakon. Poveličevanje nacizma in nacističnih gibanj je prepovedano.

E ja, spomnite se tega zakona tudi naslednjič, ko boste zbirali pol milijona volov na travniku, da vpije ustaške poklice.

Ne vem, ali sem vam rekel, ampak jebem vam mater.

Zares vam jebem mater.