Nisem mogel spati.

Celo noč sem razmišljal o tem, kako sem lahko bil tako neprevidan.

Da poleg tega ne bi izpadel še popoln kmet, sem počakal na neko normalno uro, da pošljem sporočilo in se pozanimam, kako je.

“Vse je ok. Zafrkavajo me, da sem šla na nek estetski poseg”

Potem sem videl sliko. Nos je otečen, podplutbe pod očesom, ampak nič ni zlomljeno.

In seveda se je začela zajebancija.

Kmalu smo vse zvalili na njenega moža in vsem je bilo lažje, pa tudi odvetniki bodo imeli kaj delati.

Zdaj lahko v CV dodam udarjanje ženske s komolcem. Tuje ženske. S svojim komolcem.

Medtem sem se službeno, ne kriv ne dolžan, znašel v tovarni vegete.

Ena boljših izkušenj v življenju.

Vse diši po začimbi.

Vsaka pisarna.

Dojel sem, da je to do jajc vonj.

Vonj otroštva.

Jebote, jaz sem odraščal v tovarni vegete.

Najraje imam te seronje z zvezdicami in sranje restavracije, iz katerih prideš lačen, ko začnejo srati, kako se vegete ne sme uporabljati.

Napihni mi jajca, prekul tip z Vračar historikala. Serjem se ti na tvoj brunch bistro, v katerem sušiš korenje in zeleno in sam uparjaš morsko vodo do suhega, da dobiš sol.

Vegeta je do jajc.

Mogoče je malo kancerogena, kot večina do jajc stvari, ampak tovariši in tovarišice, ne smemo biti takšne pizde.

Jaz pa moram za konec dneva napisati nek predlog projekta za eno veliko bolnišnico.

Kako se vse to človeku zgodi v enem dnevu?

Včasih pomislim, da je edina realna opcija, da se drogiram.

Mogoče to niti ni daleč od resnice.

Jutri pa, jutri je nova tura.

Spet bom zamenjal tri države v enem dnevu.

Po sledeh nebratstva in neenotnosti.