21. mar 2026
Mali podjetniki
Cel dan sestanki, potem poslovne večerje, potem par ur spanja pa spet. Življenje je prečudovit trening za umiranje. In čim bližje sem cilju, tem bolj me boli kurac za to.
— Oprosti, lahko prideš ven, nekaj v zvezi s tvojim avtom.
— Seveda, povej, kaj je?
— No, ravnokar so klicali s policije, nekdo ti je razbil okna v garaži, policija dela ogled, pa bi moral iti tja.
— Me zajebavaš?
Ok, če bi mi nekdo razbil avto v mojem mestu, bi lahko razumel. Moja ozka specialnost je, da grem ljudem na kurac, in v tem sem zelo dober. Verjetno je tudi rojena mati parkrat hotela razbiti stekla na mojem avtu. Ampak to…saj sem tukaj tako kratek čas. Ali sem toliko napredoval, da mi je uspelo nekoga tako ispizditi v enem dnevu? Moram priznati, da sem bil malo ponosen nase. In spet sem padel v past in pomislil, da sem poseben. Da sem jaz pomemben.
— Ma ne, ne zajebavam, vdrli so neki narkomani v garažo in razbili tri avtomobile.
TRI!!?! V pizdo materino! Nisem poseben. Niti tukaj nisem poseben. Pa kaj za kurac sem jaz?!
Odločil sem se, da po sestanku grem na kraj zločina, kjer sta na razjasnjevanju primera delala lokalni Poirot in dva neka debilka v uniformah. Že kot otrok sem se naučil, da so policaji sovražniki in da z njimi ni pogovora. Na srečo so ti znali maksimalno dve besedi angleščine, od katerih je bila ena "OK". Policaji so povsod isti. Gospodarji nevednosti s pištolo in pendrekem.
Videl sem svoj posiljeni avto poln stekla in malo se mi je gnusilo preverjati, kaj so vzeli in ali so sploh kaj vzeli. Ok, vzeli so mi očala, kabel za telefon in verjetno drobiž, ki ga imam za parkiranje, pranje avta in lažne berače na semaforjih. Imel sem prav glede očal in kabla… Pustili so denar.
Toliko truda, zajebavanja, tveganja… in pustiš keš. Tistih pribl. 60 evrov v kovancih je bilo največje bogastvo v tistem avtu. Pa niti skrito ni bilo. Ležalo je v vrečki v vratih… Kakšni jebeni debili.
Kapiram jaz, da te udari kriza in da si v stiski in hočeš čim hitreje končati posel. Ampak brate, daj malo fokusa. Najbolj na svetu me nervira posel, odrađen čez kurac.
Bratje narkomani, se uresničite.
Tako ne boste daleč prišli.
To je slaba postavka v CV-ju.
— Oprosti, lahko prideš ven, nekaj v zvezi s tvojim avtom.
— Seveda, povej, kaj je?
— No, ravnokar so klicali s policije, nekdo ti je razbil okna v garaži, policija dela ogled, pa bi moral iti tja.
— Me zajebavaš?
Ok, če bi mi nekdo razbil avto v mojem mestu, bi lahko razumel. Moja ozka specialnost je, da grem ljudem na kurac, in v tem sem zelo dober. Verjetno je tudi rojena mati parkrat hotela razbiti stekla na mojem avtu. Ampak to…saj sem tukaj tako kratek čas. Ali sem toliko napredoval, da mi je uspelo nekoga tako ispizditi v enem dnevu? Moram priznati, da sem bil malo ponosen nase. In spet sem padel v past in pomislil, da sem poseben. Da sem jaz pomemben.
— Ma ne, ne zajebavam, vdrli so neki narkomani v garažo in razbili tri avtomobile.
TRI!!?! V pizdo materino! Nisem poseben. Niti tukaj nisem poseben. Pa kaj za kurac sem jaz?!
Odločil sem se, da po sestanku grem na kraj zločina, kjer sta na razjasnjevanju primera delala lokalni Poirot in dva neka debilka v uniformah. Že kot otrok sem se naučil, da so policaji sovražniki in da z njimi ni pogovora. Na srečo so ti znali maksimalno dve besedi angleščine, od katerih je bila ena "OK". Policaji so povsod isti. Gospodarji nevednosti s pištolo in pendrekem.
Videl sem svoj posiljeni avto poln stekla in malo se mi je gnusilo preverjati, kaj so vzeli in ali so sploh kaj vzeli. Ok, vzeli so mi očala, kabel za telefon in verjetno drobiž, ki ga imam za parkiranje, pranje avta in lažne berače na semaforjih. Imel sem prav glede očal in kabla… Pustili so denar.
Toliko truda, zajebavanja, tveganja… in pustiš keš. Tistih pribl. 60 evrov v kovancih je bilo največje bogastvo v tistem avtu. Pa niti skrito ni bilo. Ležalo je v vrečki v vratih… Kakšni jebeni debili.
Kapiram jaz, da te udari kriza in da si v stiski in hočeš čim hitreje končati posel. Ampak brate, daj malo fokusa. Najbolj na svetu me nervira posel, odrađen čez kurac.
Bratje narkomani, se uresničite.
Tako ne boste daleč prišli.
To je slaba postavka v CV-ju.