Zapiski iz megle

Mladi

Neki klinci so v stanovanju pod najinem.

Prišli čez vikend, da se zajebavajo.

Bil sem klinc, vem, kako gre. Vse razumem.
Nočem se obnašati kot nadrkan starec.
Jebote, a postajam nadrkan starec?

A smo se tudi mi drli kot neandertalci, ko smo šli kam čez vikend?

Jebote, verjetno smo se.

A bi pretepel samega sebe kot najstnika?

Verjetno bi.

Spet, nisem prepričan, da je bila moja ekipa ravno taka.
Teli izpuščajo neke čudne zvoke, krike.

A so to zdaj neke nove droge, za katere mi starci ne vemo?

Ne morem klicati policije, s policijo se ne pogovarja.
Če ignoriram nekaj, kar me moti, sem pa pička.

Kaj narediti?

Če grem dol, sam, moram biti pripravljen, da se stepem.
S klinci…
Ne vem, ali mi je do tega.

Vsekakor jim ne morem baniti na bajto praznih rok, ne gre…

Palice ni, tukaj je očitno nek fin svet.

Lep, velik kuhinjski nož. Izgleda kot idealno darilo za prvi obisk nadrkanim najstnikom.

Pa tudi meni budi domišljijo, moram priznati…

Mogoče se tudi umirijo, pa ne bo nič.

Če ne bom pisal nekaj časa, pomeni, da sem se odločil iti.
← vsi zapiski