Še enkrat se je pokazalo, da lahko pred bedo bežiš, ampak se ne moreš skriti.

Bil sem pri sosedih na sestanku.

Sosedje so pobegnili iz skupnosti, ki jih je dušila.

Ok, bilo je daleč od dobrega, ampak zdaj je menda vsem jasno, da je bilo vse namešteno in da je majhno število velikih norcev razjebalo vse.

Ko so ukradli vse, kar ni bilo zavarjeno, so si skozi zgodbo o nacionalnosti in potoke krvi rešili svoja stanovanjska vprašanja.

Medtem so neki otroci za vedno pustili svoje sanje in telesa po poljih in rekah.

Pravijo, da je to cena svobode.

Jaz ne vidim ravno veliko svobode, vidim pa zdaj že drugo in tretjo generacijo vojnodobičkarskih podjetnikov.

Kot povsod se na koncu dogovorijo, kdo je izgubil in kdo zmagal.

S tem časovnim odmikom kapiram, da so izgubili vsi.

Eni so potrti zaradi očitnega poraza, drugi še naprej indoktrinirajo vsako naslednjo generacijo z zgodbami o zlikovcih z druge strani reke.

V enem takšnem okolju, na sami meji, obstaja velik bolnišnični center, ki razpada.

Nepregledne čakalne vrste ljudi, ki so celi život plačevali zdravstvena zavarovanja in vse te državne dajatve, in zdaj, ko rabijo pomoč, je ni.

Zberite denar in pojdite v Turčijo.

V pogovoru z ljudmi, ki so zadolženi, da stvar funkcionira, dojameš, kako globoko je metoda rezanja ušes in krpanja riti pravzaprav ukoreninjena v našo kolektivno zavest.

Ko rečem našo, mislim na vse te kvazi narode in države, ki so nastale z razpadom Jugoslavije.

In vse do zadnje so točno takšne.

Po bolnišnicah ne vejo, kaj imajo, ne vejo, kje kaj stoji, kdo kaj servisira.

Tip, ki vodi ekipo, se je sredi sestanka zahvalil upravi mesta in predstavnikom ministrstva.

Njih ni bilo na sestanku.

On je to rekel, kot da so.

Rekel je, kot da ga poslušajo.

Verjetno ve, da ga poslušajo.

To je edino, kar funkcionira v teh žbirovskih državah.

Služba.

Ista služba, ki je razjebala prejšnjo državo.

Mislili so, da so pobegnili, ampak še vedno so talci istih tipov.

Ti tipi na svojih legitimacijah nimajo več petokrake, ampak koga za to boli kurac.

To je samo past za slaboumne kretene.

Na koncu na terapijo čakajo vsi.

Žal mi je samo, da ta govna, ki odločajo o naših usodah, nikoli ne čakajo.

Oni vedno pridejo mimo vrste.

Potem dojameš, da je vse farsa. Edina ideologija je fotelj. Edino bratstvo je ministrstvo.

Če si v dreku, smrdiš. S pozicije zmagovalca ali poraženca.

Vsi smo poraženi.