— Stari, a si slišal?
— Veliko stvari, ne vem, na kaj misliš.
— Boske je roknil Baju v restavraciji.
— Brate, od vsega, kar si rekel, razumem besedo restavracija.
— Ma nič. Ampak en kriminalec je ubil drugega v restavraciji.
— Kaj, je bila sranje hrana?
— Ma ne, ima neke silne zvezdice, odlična hrana. Pa veš, zakaj so se tam našli?
— Da razpravljajo o naslednji misiji na Luno?
— Ne brate, poklical jih je načelnik beograjske policije, da se dobijo.
— Načelnik policije?
— Ja. Pa veš, v čigavi restavraciji se vse dogaja?
— Brate, od kod naj vem, kaj me jebeš?!
— V restavraciji Vučićevega brata.
— Jebote, kakšna ekipa. Torej, družinski prepir.
— Ja, ampak to ni najbolj noro.
— Zakaj me to ne čudi?
— Najbolj noro je, da je policaj potem pomagal skriti telo ubitega in da se vse zataškа.
— Kaj te to čudi? To je samo policaj in je samo delal svoje delo. Priveži konja, kamor ti gospodar reče.

Kako nekomu, ki živi tukaj, kjer jaz živim, razložiti, da to ni fikcija?

Odrastel sem v državi, kjer je to povsem normalna stvar. Policaji delajo za državo, policaji delajo za mafijo.

Policaji so mafija.

Njihova edina naloga je vzdrževanje razrednega reda.

Vsi huligani so policaji.

V kateri koli drugi državi bi to privedlo do velikih posledic.

Pri nas je na žalost, ali na srečo, samo sproščeno eno delovno mesto.

In vprašanje ni, ali bo minister za policijo dal odpoved, ali bo premier dal odpoved, ali bodo aretirani vsi, ki so bili vpleteni v to?

Ne, glavno vprašanje, ki nas vse zanima…

Kdo bo zamenjal Baju?