Popolno nasprotje samokritičnosti.

Ta lastnost je specifična za zlojebe in retarde.

V naravi jih lahko prepoznate kot osebe, ki samo serjejo po drugih.

Nikoli niso ravno nekaj sami naredili. Bili so blizu uspeha. Blizu v smislu, da je nekdo poleg njih doživel uspeh.

Vejo, kako uspeh izgleda, ampak iz druge roke.

Omaložvalavanje vseh in vsega je njihova ožja specialnost.

Ne govorim o kritikih po vokaciji, bolj so seronje brez dela.

Danes je bil očitno dan za takšne.

Tako v službi kot okoli nje.

Najprej sem se v službi zakačil z nekom, ker je menil, da je čisto normalno, da poleg svojega dela opravljam še njegovega in če je možno še delo ene osebe.

Ni možno…

Vedno bom pomagal, to ni frka. Da sem retard, medtem ko ga ti drkaš, pa ne.

Potem se je to končalo. Na hitro sem se preoblekel in peljal klinca na trening.

Ena miza v kavarni je bila prazna in ravno sem mislil, da ne bom imel priložnosti govoriti z nikomer.

Prišel je fotr nekega klinca in se kar usedel poleg.

Kje je tisti stari dobri “ali je prosto”?

— Zdravo, kako si?
— Evo, ravno razmišljam o samomoru. Pravzaprav najprej o umoru, potem o samomoru. Ti?
— Ne misliš resno, upam?
— Ma ne, zajebancija. Sprosti se.
— Mala, daj meni tisto moje!


Tipi, ki v kavarni naročajo “tisto moje”, bi morali biti ustreljeni na licu mesta.

— E, tisti tvoj mali je počil zadnjič po petnajstih minutah. Kaj mu je bilo?
— Ma pusti, pripeljal je neko kurbo in karal celo noč.
— Prosim?
— Ma ja, pa lepo sem mu rekel, da ima tekmo in naj tega ne dela.
— Čakaj no, kakšne kurbe, trinajst let ima.
— Ma vem, dogovor je bil, da ga jaz po tekmi peljem na kurbe, če bo priden. Ampak te nove generacije, ni spoštovanja.
— Zdaj ne vem, ali si resen? Ne moreš tako, to so otroci.
— Ma šalim se, samo sovraži tvojega sina in noče igrati z njim.


E, care, točno tako. Otroci. Niso profesionalci. Igrajo prvo ligo, ampak so otroci.

Od kod komu ideja, da ti pristopi, uniči tišino in začne srati?

Moralo bi biti čisto družbeno sprejemljivo, da mu, ko to nekdo naredi, lahko primažem klofuto, on pa ne sme klicati policije.

Vse v vsem, malo stvari me veseli kot konec tega dne.

Mogoče Šešljeva smrt.