Imam kup živali v hiši. V to ne štejem otrok… Verjetno bi jih moral.

No, ena od posvojenih živali ima nadvse rada svobodo.

V njeni glavi je svoboda v tem, da pobegne in teče po vrtovih okoli hiše cel dan.

Vse to razumemo, nihče ji ne dela frke okoli tega.

Gre, se izteče in se po parih urah vrne. Vse ok.

Bilo bi ok, če ne bi imela čudnega okusa za lepo.

Kot večina psov obožuje, da se povalja v crkovini. To je must have za to sezono.

Kot večina ljudi obožuje jesti drekove.

Na našo veliko žalost to zadnje ni figurativno.

Ne kapiram, kakšna je ta fora z drekovi. Ampak če ima izbiro meso ali drek, bo pojedla drek.

Nekaj podobnega, kot ko smo mi tukaj izbirali med vstopom v Evropo in razpadom Jugoslavije.

Ni kaznovanja, nismo mi Evropska skupnost, ampak imamo dril, ko se vrne.

Ubac v kad, ribanje in umivanje zob.

In tako do naslednje priložnosti za beg.

Vse bo žrtvovala za priložnost, da poje drek. Na nekoga me spominja.

Živali odhajajo in se vračajo.

Ljudje odhajajo in se večinoma ne vračajo.

Ampak to je čisto ok.

Kul mi je, da je nekdo ob meni, dokler mu je dobro.

Ko začnem smarati, moraš oditi. Ni nobene jeze, jaz bi naredil isto.

Mislim, mogoče ne bi, ampak bi moral.

Spet se vračamo na zajeb lepe vzgoje.

Moram nekako naučiti klince, da biti lepo vzgojen in prenašati idiote ni isto.

Jaz sem to dojel precej pozno.

Še vedno se mi zgodi, da zabagiram in razlagam neke svoje postopke.

Po nepotrebnem.

Nekatere osebe se tudi vračajo. In to je lepo.

Zelo lepo.