Živimo v prečudovitem času, v katerem večina stvari ne pomeni nič.

Ena od stvari, ki je izgubila kakršenkoli pomen, je dogovor.

Karkoli se dogovorite, v glavnem lahko pozabite.

Po eni strani to olajša življenje. Ni nam treba pomnjeti dogovorov. Kaj nas boli kurac.

Vsak lahko reče, kar hoče, in takoj pozabi na to.

Poznam par dinozavrov, ki bi pretrpeli osebno škodo zaradi dane besede. Kakšni debili…

Edina stvar, za katero sem bil kaznovan kot otrok, je nespoštovanje dogovora.

Nikoli me nihče ni silil, da lajam in obljubljam, ampak ko sem enkrat nekaj rekel, sem moral stati za tem in to narediti.

Mislim, da bi to danes lahko označili kot zlorabo otrok, ampak jaz sem vesel, da sem bil zlorabljen na tak način.

Poskušam imeti isti koncept s svojimi klinci, ampak nikakor ne gre.

Odločnost traja krajše kot povprečni seks.

Zakaj se potem sploh dogovarjamo? Kje je smisel?

Dialogi bi v prihodnosti lahko bili precej preprosti:

— Živjo!
— Boli me kurac!

Komaj čakam.

Zdaj je isto, ampak uporabljamo malo več besed. Nismo učinkoviti.

Trajnost prihaja.

Jebi vse.