Večerja je bila dobra.

Gremo do gradu na sprehod, pa bomo videli za potem.

Par pijač je odprlo pogovor, še je življenje v teh starih kantah.

— Kam gremo?
— Ne vem, za kaj ste.
— Kaj imamo v ponudbi?
— To je veliko mesto, imamo vse. Lahko gremo nekam na pijačo. Lahko pa gremo tudi nekam na pijačo in gledat joške.
— Paaa ne vem.
— Kaj vam je všeč?
— Pa odločite vi.
— Ok, dajmo gremo na pijačo na mesto, kjer lahko zavreba joška, pa se vi odločite.
— Zveni ok.

Šli smo na mesto, ki ni klasičen strip klub, ampak lahko postane.

Par deklet pleše na šanku, pa kdor hoče, se lahko preseli v spodnje nadstropje, kjer se dogajajo čudeži.

Ko smo sedli za mizo, je pogovor šel v kurac in vsi so gledali proti šanku.

Kaj je slabega v tem, da rečeš "hočem gledat joške", če si to res želiš?

Tako je kot neko gledanje jošk na playback.

Delamo se, da jih ni.

Joške so lepe in treba jih gledati in tu ni nič slabega.

Zakaj bi se tega sramovali.

Ko je večer minevala, se je spet pokazalo, da so vsi krvavi pod kožo.

Če kdaj pridete v priložnost, da vprašate nekoga, ali želi nekaj ali joške, ne sprašujte. Peljite ga takoj na pravo mesto.

Ta evolucija službenih potovanj dobiva novo dimenzijo.

Svet bi bil veliko lepše mesto, če bi se osvobodili nepotrebnih moralnih kodeksov, ki nikomur nič ne pomenijo in služijo samo temu, da smo dolgočasni.

Svoboda za joške!