4. nov 2026
Vračanje
Nikakor ne morem ujeti novonastalega ritma.
Pričakala me je gora mejlov, zahtev, vsakršnih pički materinih.
Ne utegnem pisati na način, kakršnega sem navajen.
Zato tudi ne objavljam tekstov ob kakšnem normalnem času, ampak ko utegnem.
Vi, ki berete to, ste verjetno v večjem kurcu kot jaz, ampak si tega nekako nočete priznati.
Jaz delam to, ker mi je potrebno, kaj pa je vaš problem, to res ne vem.
Vsekakor ni majhen… Problem.
Po drugi strani prija, ko mi pride sporočilo “Zakaj danes ni posta?”.
Imam en čuden trip, da kadar se nekdo že cima, da bere te moje neumnosti, imam obveznost, da jih tudi objavim.
Hvala vam za to, pa čeprav jaz mislim, da niste normalni.
Dolgo se ni ujelo toliko dobrih novic iz politike in tolikšna moja sjebanost.
Danes zjutraj sem se zbudil in videl to v Ameriki.
Končno! Madžari lahko slavijo, sprožili so plaz odstranjevanja degenerikov z oblasti.
Meni je super gledati, kako se ta gamad medsebojno cinkari.
Vrste za priče sodelavce se polnijo. Razpis je odprt. Škoda, da je zaposlovanje v javnih službah prepovedano, izgleda, da bodo morali malo počakati.
Medtem ko to traja, se jaz pripravljam na eno premiero.
Mislim, da nikoli nisem bil na premieri, ampak jebiga, obljubil sem bratu in, kot starejši, moram izpolniti obljubo.
Že sem si predstavljal orgijanje z mladimi po premieri, alkohol, drogo, sendviče in ostali glamur, ko pride sporočilo, da je tekma, ki jo igra klinec, razpisana za devet zjutraj.
E, zdaj, tudi tam imam neko obljubo. Spet bodo kurbe in alkohol morali počakati. Kako nikakor te zvezde, da se postavijo na pravo mesto za blod.
Mogoče zato, ker ne verjamem v ta sranja. Mogoče bi mi bog pomagal glede snošaja, samo verjeti moram vanj.
Nič zato, lažje mi pade rokoblod kot liturgija.
Lotil sem se malo kompleksne matematike in ugotovil, da če želim priti na tekmo, moram kreniti ob 4 zjutraj.
Kaj je to zame?!
Jebote, fasoval bom jet lag na poti 400 km.
Ne pritožujem se, da ne bo spet, da nekaj serjem.
Takšne stvari me držijo budnega.
Ljubim jaz ta svoj kretenski tempo.
Kot bi rekel Aleksa Šantić, “Nije mama pizdu rodila”.
Športni pozdrav.
Pričakala me je gora mejlov, zahtev, vsakršnih pički materinih.
Ne utegnem pisati na način, kakršnega sem navajen.
Zato tudi ne objavljam tekstov ob kakšnem normalnem času, ampak ko utegnem.
Vi, ki berete to, ste verjetno v večjem kurcu kot jaz, ampak si tega nekako nočete priznati.
Jaz delam to, ker mi je potrebno, kaj pa je vaš problem, to res ne vem.
Vsekakor ni majhen… Problem.
Po drugi strani prija, ko mi pride sporočilo “Zakaj danes ni posta?”.
Imam en čuden trip, da kadar se nekdo že cima, da bere te moje neumnosti, imam obveznost, da jih tudi objavim.
Hvala vam za to, pa čeprav jaz mislim, da niste normalni.
Dolgo se ni ujelo toliko dobrih novic iz politike in tolikšna moja sjebanost.
Danes zjutraj sem se zbudil in videl to v Ameriki.
Končno! Madžari lahko slavijo, sprožili so plaz odstranjevanja degenerikov z oblasti.
Meni je super gledati, kako se ta gamad medsebojno cinkari.
Vrste za priče sodelavce se polnijo. Razpis je odprt. Škoda, da je zaposlovanje v javnih službah prepovedano, izgleda, da bodo morali malo počakati.
Medtem ko to traja, se jaz pripravljam na eno premiero.
Mislim, da nikoli nisem bil na premieri, ampak jebiga, obljubil sem bratu in, kot starejši, moram izpolniti obljubo.
Že sem si predstavljal orgijanje z mladimi po premieri, alkohol, drogo, sendviče in ostali glamur, ko pride sporočilo, da je tekma, ki jo igra klinec, razpisana za devet zjutraj.
E, zdaj, tudi tam imam neko obljubo. Spet bodo kurbe in alkohol morali počakati. Kako nikakor te zvezde, da se postavijo na pravo mesto za blod.
Mogoče zato, ker ne verjamem v ta sranja. Mogoče bi mi bog pomagal glede snošaja, samo verjeti moram vanj.
Nič zato, lažje mi pade rokoblod kot liturgija.
Lotil sem se malo kompleksne matematike in ugotovil, da če želim priti na tekmo, moram kreniti ob 4 zjutraj.
Kaj je to zame?!
Jebote, fasoval bom jet lag na poti 400 km.
Ne pritožujem se, da ne bo spet, da nekaj serjem.
Takšne stvari me držijo budnega.
Ljubim jaz ta svoj kretenski tempo.
Kot bi rekel Aleksa Šantić, “Nije mama pizdu rodila”.
Športni pozdrav.