Na tem smešnem svetu so čudne stvari. Nekatere se zgodijo povsem naključno.

Takole polretardiran sem se vedno ložil na čudne zaplete.

— Prideš pome po drugi in greva.
— Koliko časa imava?
— Koliko ga potrebujeva?
— Pa jebiga, če bo zanimivo, bo zagotovo premalo. Če bo dolgočasno, koga boli kurac…
— Ima smisel…

Delanje sranja je zelo zanimiva disciplina. Vedno sem imel dar za to.

Nekdo zna brcniti žogo, nekdo je lep, jaz pa pač jebiga, znam narediti sranje.

Imam precej časa te dni, tako da lahko vrtim film nazaj in si zamišljam, kaj bi bilo, če bi nekatere stvari odigral drugače.

In ta igrica je do jajc. Tri dni sem v tem fazonu in že sem se šestkrat ločil in imam sedemnajst otrok, vozim motor, narkoman sem in športnik. Vse normalno…

Ko malo pobrskam po kromosomih, tak rezultat ni nič nepričakovan. Lahko se reče, da sem v resnici celo malo podbral.

Nekatere stvari se ponavljajo. Nekateri ljudje oscilirajo v naših življenjih z manjšimi ali večjimi amplitudami, ampak so tu.

Za nekatere nikoli nisem pričakoval, da se bodo vrnili, nekatere pa bi s puško odgnal.

Zanimivo mi je, da je vsaka od teh zgodb živa. Ta "gremo nekam" zbudi v meni kup idej.

Nobena ni dobra.

Mislim, vse so super, ampak zagotovo izzovejo obsodbo družbe in okolice…

Jebe se mi za družbo in okolico… Gremo!

Hočem več časa preživljati z ljudmi, ki jih imam rad.

Hočem manj časa biti odgovoren za vsa sranja tega sveta.

Hočem, da ne obsojam sebe za nekatere stvari, ki sem jih naredil.

Hočem, da ne obsojam sebe za nekatere stvari, ki jih nisem naredil.

Zdaj, ko sem vse to delil s tabo, moram samo še ugotoviti, kako prepričati sebe v to.

Karkoli sem naredil, kapiram, da so bili še slabši ljudje od mene.

Na primer Hitler.

On je res bil drek.