6. sep 2026
Trgatev
Ideja je bila, da danes serjem o tem, kako je delo v vinogradu in vse, kar je povezano z izdelavo vina, težka robija.
Hotel sem govoriti o tem, kako je zelo kratka pot od neke romantične slike mene, ki se sprehajam s klobukom po vinogradu in izbiram samo najboljše grozde za svoj izdelek, do popizdelega mene, ki sovraži celi svet, ker se mora cel dan jebati po soncu, medtem ko pobira grozdje.
Ampak pekli instagrama in regije so mi odvlekli misli na drugo stran.
Tradicionalno listajoč reelse, dokler se barve ne raztopijo, sem naletel na izsek iz neke oddaje, kjer Rade Šerbedžija pojasnjuje svoje poreklo.
Ne samo porekla. Nacionalistom pojasnjuje svojo pravico, da ljubi del neke dežele, kjer je odraščal.
Rade…
Brat…
Ti si predsednik sveta. Metal si se z mlado Đino Geršon (ne da mislim, da je stari karkoli narobe) po Pragi.
Opijal si se in guzil po Parizu in LA-ju.
Zakaj? Zakaj si ti padel v to matrico?
Kaj koga boli kurac, od kod so tvoji dedje?
Ti si od povsod in vse je tvoje.
Ajde, da jaz, poluretardiran tip s periferije Beograda, padam v past krezubih nacošev. Ampak ti, tebi tega ni treba.
Ti imaš polno pravico, da jim rečeš, da so debili in naj se ti napasejo jajca z Velebita.
Super je, da braniš Liko. Super je, da braniš kraj, kjer si preživljal poletne počitnice. To je patriotizem. Tako se ljubi svoje.
Tisti, ki so preganjali ljudi z vseh strani, zdaj prodajajo zemljo, na kateri nihče več ne živi, da bi kapital onesnažil vse.
So neke glave, ki ne verjamejo, da je pitna voda človekova pravica.
So neki bilijonarji, ki bi prodajali zrak na kubične metre.
Nimam nič proti, da se dogovorimo, da je take ljudi treba pobiti.
Lahko pa se dogovorimo tudi, da je na primer ok metati drekove na te, ki od Radeta zahtevajo, naj prešteva krvna zrnca.
V vsej tej norosti naletim še na izsek iz neke oddaje z meje prejšnjega stoletja, v kateri Kriger pojasnjuje pojem verouka.
Nikoli se nisem podrobneje ukvarjal z njegovim likom in delom, vedno sem navijal za Prleta in Tihega, jebiga, moji so nosili zvezde.
Ampak ta izsek je zelo dragocen.
Rekel je, da je pojem “verouk” paradoksalen, in to pojasnil s tem, da ali je vera ali je znanost.
Znanost se stalno preizprašuje in daje na teste vse, kar je odkrito.
Vera pomeni odsotnost vsakega vprašanja.
Če se vam ne ljubi ne, pojdite in poglejte, zelo so zanimive reakcije moronov, ki sedijo v studiu.
Danes sem bil na Krigerjevi strani. Samo da se ve.
Na koncu trgaškega dne sem pregledal novice iz svojega bivšega mesta.
Minil je še en pride. Še eno leto, po katerem ima samo ena gej oseba pravico biti starš.
In to ravno poluusmena Brnaba. Kakšno naključje.
Ne skrbite, ne boste postali pedri, če podprete pravice drugih, to se ne prenaša tako.
Lažje se prenašata neumnost in zlo. Tega bi se morali paziti.
In ja, res sem crknil danes v vinogradu.
Ampak vino bo do jajc.
Hotel sem govoriti o tem, kako je zelo kratka pot od neke romantične slike mene, ki se sprehajam s klobukom po vinogradu in izbiram samo najboljše grozde za svoj izdelek, do popizdelega mene, ki sovraži celi svet, ker se mora cel dan jebati po soncu, medtem ko pobira grozdje.
Ampak pekli instagrama in regije so mi odvlekli misli na drugo stran.
Tradicionalno listajoč reelse, dokler se barve ne raztopijo, sem naletel na izsek iz neke oddaje, kjer Rade Šerbedžija pojasnjuje svoje poreklo.
Ne samo porekla. Nacionalistom pojasnjuje svojo pravico, da ljubi del neke dežele, kjer je odraščal.
Rade…
Brat…
Ti si predsednik sveta. Metal si se z mlado Đino Geršon (ne da mislim, da je stari karkoli narobe) po Pragi.
Opijal si se in guzil po Parizu in LA-ju.
Zakaj? Zakaj si ti padel v to matrico?
Kaj koga boli kurac, od kod so tvoji dedje?
Ti si od povsod in vse je tvoje.
Ajde, da jaz, poluretardiran tip s periferije Beograda, padam v past krezubih nacošev. Ampak ti, tebi tega ni treba.
Ti imaš polno pravico, da jim rečeš, da so debili in naj se ti napasejo jajca z Velebita.
Super je, da braniš Liko. Super je, da braniš kraj, kjer si preživljal poletne počitnice. To je patriotizem. Tako se ljubi svoje.
Tisti, ki so preganjali ljudi z vseh strani, zdaj prodajajo zemljo, na kateri nihče več ne živi, da bi kapital onesnažil vse.
So neke glave, ki ne verjamejo, da je pitna voda človekova pravica.
So neki bilijonarji, ki bi prodajali zrak na kubične metre.
Nimam nič proti, da se dogovorimo, da je take ljudi treba pobiti.
Lahko pa se dogovorimo tudi, da je na primer ok metati drekove na te, ki od Radeta zahtevajo, naj prešteva krvna zrnca.
V vsej tej norosti naletim še na izsek iz neke oddaje z meje prejšnjega stoletja, v kateri Kriger pojasnjuje pojem verouka.
Nikoli se nisem podrobneje ukvarjal z njegovim likom in delom, vedno sem navijal za Prleta in Tihega, jebiga, moji so nosili zvezde.
Ampak ta izsek je zelo dragocen.
Rekel je, da je pojem “verouk” paradoksalen, in to pojasnil s tem, da ali je vera ali je znanost.
Znanost se stalno preizprašuje in daje na teste vse, kar je odkrito.
Vera pomeni odsotnost vsakega vprašanja.
Če se vam ne ljubi ne, pojdite in poglejte, zelo so zanimive reakcije moronov, ki sedijo v studiu.
Danes sem bil na Krigerjevi strani. Samo da se ve.
Na koncu trgaškega dne sem pregledal novice iz svojega bivšega mesta.
Minil je še en pride. Še eno leto, po katerem ima samo ena gej oseba pravico biti starš.
In to ravno poluusmena Brnaba. Kakšno naključje.
Ne skrbite, ne boste postali pedri, če podprete pravice drugih, to se ne prenaša tako.
Lažje se prenašata neumnost in zlo. Tega bi se morali paziti.
In ja, res sem crknil danes v vinogradu.
Ampak vino bo do jajc.