Zapiski iz megle

Mama od otroka

Nekaj ne kapiram.

Mislim, marsičesa jaz ne kapiram, ampak to mi je danes v glavi.

Gledam te socialne mreže in nikakor mi ne gre v glavo predstavljanje žensk.

Ok, kapiram, ni moja stvar, kdo me jebe, ampak ker je to moj kotiček, jbg.

Ne plačate me dovolj, da bi cenzuriral samega sebe.

Na kakšno foro se odločiš, da ti nisi ti, ampak si mama od nekoga.

Osebni opis - starš.

Vse super, kapiram, otroci so naš zaklad, bla, bla. Mogoče imam tudi jaz enega sina v Pečuhu, ni važno.

Ampak čemu to?

Ista fora je, ko kakšen kreten pretepe ali ubije žensko.

“Sramota, bila je nekogaršnja mati, nekogaršnja sestra…”

Čakaj no, jebem ti življenje. Ima ženska kakšno funkcijo v življenju, ki je vezana izključno nanjo kot zavestno bitje, ali zanje velja samo biologija?

Ko odstrelijo kakšnega moškega, nihče ne napiše, da je bil oče.

Bil je, jebiga, športni delavec, kontraverzni biznismen, magister fizikalne kemije… Kaj pa vem. Neki kurac je bil.

Ženska… Ne. Kaj pa naj bo ženska razen mati?

Toliko let boja za pravice in potem tras!

Biologija si in ne serji.

Potem pa se še nekatere od njih same karakterizirajo na isti način.

Ravno ko mislim, da je problem v nas, da smo mi kmetje, ki degradirajo njihov večstoletni boj, se pojavijo one in se dotolčejo.

Tega, da sem postal starš, ne doživljam ravno kot uspeh.

Če klinci nekega dne postanejo pošteni ljudje, na to sem lahko ponosen. Kapiram, da je to ok.

Isto je z nacijo in vero.

Kakšne so moje zasluge, da sem se rodil tam, kjer sem se rodil?

Seveda ima vsak pravico, da karakterizira sebe na način, kot želi.

Upam, da se mama od Lav Teodor Bogdana ne bo užalila.
← vsi zapiski