18. jul 2026
Gora
Alkohol je čudna stvar.
Vsak na to gleda drugače.
Meni je alkohol prinesel veliko lepih stvari v življenju.
Jaz sem zelo hvaležen alkoholu.
Najbolj me nervira to, da se staram in da mi z leti pijančevanja vedno težje padejo.
Zdaj sem v fazi, ko moram načrtovati, kdaj se bom napil, in v to avanturo vračunati še dvodnevno obdobje, potrebno za rehabilitacijo in resocializacijo.
Alkohol nas privede v nadnaravne situacije. Največje neumnosti v svojem življenju sem naredil popolnoma trezen. In ne vem, ali se bom kdaj s tem sprijaznil.
Ena od nedavnih situacij je bila, ko smo po veliko popitih litrih vina začeli govoriti o tem, kaj bi lahko naredili.
Bil sem v družbi domorodcev, na tem lokalitetu pa to pomeni v družbi ekipe, ki od vrtca smuča in se vleče po raznoraznih strminah.
Nekdo je na glas rekel "Gremo na Triglav".
Vsi pijani mentoli, vključno z mano, so se strinjali, da je to najboljša možna ideja.
No, v večini primerov iz teh pijanih dogovorov ni nič. Večinoma je naslednji dan vse sramota in nihče ne omenja prejšnjega večera.
Tokrat ni bilo tako.
Postal sem član viber skupine Triglav.
Jebem ti življenje.
Nisem od tistih likov, ki bežijo od dogovorov, rekel sem, da grem, in jebiga… Grem.
Zdaj, par ljudi, ki ve za ta moj hobi, ve, v katerem kraju sem odraščal in da je bila največja planina v prvih 30 letih mojega življenja atomsko zaklonišče pred blokom.
Ne morem se meriti s temi alpskimi gamsi.
Kako se nihče ni spomnil reči, da gremo jest čvarke. Dokler ne dobimo infarkta.
Nekaj kot glasbeni stoli, samo s holesterolom.
Ne, jebeni športniki…
Ok, kar je, je. Naročil sem gojzarje za plezanje po gorah in prišli so.
Kakšen užas.
Moram kupiti čelado.
To hočem, to mi je pomembno.
Tistega pasu nočem. Koj ga jebe. Če padem, sem vsaj padel med počenjanjem nečesa, česar ne maram.
Ali vsaj mislim, da ne maram.
Zamisli si, da se izkaže, da se noro ložim na to in da začnem nadlegovati ljudi, kje vse sem se povzpel.
Zelo hitro se mi plezajo na kurac ljudje, ki govorijo o svojih otrocih in o svojih alpinističnih podvigih.
Jebe se mi ravno.
Ne bom vas nadlegoval z mojimi, ampak če ne bo objav nekaj časa, vedite, da sem uspel.
Vsak na to gleda drugače.
Meni je alkohol prinesel veliko lepih stvari v življenju.
Jaz sem zelo hvaležen alkoholu.
Najbolj me nervira to, da se staram in da mi z leti pijančevanja vedno težje padejo.
Zdaj sem v fazi, ko moram načrtovati, kdaj se bom napil, in v to avanturo vračunati še dvodnevno obdobje, potrebno za rehabilitacijo in resocializacijo.
Alkohol nas privede v nadnaravne situacije. Največje neumnosti v svojem življenju sem naredil popolnoma trezen. In ne vem, ali se bom kdaj s tem sprijaznil.
Ena od nedavnih situacij je bila, ko smo po veliko popitih litrih vina začeli govoriti o tem, kaj bi lahko naredili.
Bil sem v družbi domorodcev, na tem lokalitetu pa to pomeni v družbi ekipe, ki od vrtca smuča in se vleče po raznoraznih strminah.
Nekdo je na glas rekel "Gremo na Triglav".
Vsi pijani mentoli, vključno z mano, so se strinjali, da je to najboljša možna ideja.
No, v večini primerov iz teh pijanih dogovorov ni nič. Večinoma je naslednji dan vse sramota in nihče ne omenja prejšnjega večera.
Tokrat ni bilo tako.
Postal sem član viber skupine Triglav.
Jebem ti življenje.
Nisem od tistih likov, ki bežijo od dogovorov, rekel sem, da grem, in jebiga… Grem.
Zdaj, par ljudi, ki ve za ta moj hobi, ve, v katerem kraju sem odraščal in da je bila največja planina v prvih 30 letih mojega življenja atomsko zaklonišče pred blokom.
Ne morem se meriti s temi alpskimi gamsi.
Kako se nihče ni spomnil reči, da gremo jest čvarke. Dokler ne dobimo infarkta.
Nekaj kot glasbeni stoli, samo s holesterolom.
Ne, jebeni športniki…
Ok, kar je, je. Naročil sem gojzarje za plezanje po gorah in prišli so.
Kakšen užas.
Moram kupiti čelado.
To hočem, to mi je pomembno.
Tistega pasu nočem. Koj ga jebe. Če padem, sem vsaj padel med počenjanjem nečesa, česar ne maram.
Ali vsaj mislim, da ne maram.
Zamisli si, da se izkaže, da se noro ložim na to in da začnem nadlegovati ljudi, kje vse sem se povzpel.
Zelo hitro se mi plezajo na kurac ljudje, ki govorijo o svojih otrocih in o svojih alpinističnih podvigih.
Jebe se mi ravno.
Ne bom vas nadlegoval z mojimi, ampak če ne bo objav nekaj časa, vedite, da sem uspel.