29. okt 2026
Cirkus
Kot klinec sem navijal uro, da bi vstal sredi noči in gledal NBA.
Vse je izgledalo tako dobro. Nestvarno. Gledaš tiste tipe, kako letijo po igrišču, in si predstavljaš, kako v resnici izgledajo v živo.
Posel, s katerim se ukvarjam, je vir različnih pizdarij v mojem življenju, ampak se zgodi, da prav zaradi tega posla dobim priložnost videti nekatere stvari.
Sinoči sem šel gledat tekmo NBA.
Nekatere stvari morajo priti ob pravem času. Nekatere stvari moraš videti, ko si klinec.
Bolj sem bil osredotočen na kulturološki šok kot na samo tekmo. Tekma pa je bila dobra in zanimiva.
To, kar se je dogajalo naokoli, je bilo boljše in bolj zanimivo.
Prvo, kar opaziš, je to, da vsi vzamejo po pol piščanca ali kakšne hamburgerje, dobiš pladenj, ki ga držiš v naročju, in pinto piva.
In seveda ne moreš ploskati in gledati na parket med obilnim kosilom.
Ko se to lepo konča, pride na vrsto selfiranje.
Čudno se mi je zdelo, da je dvorana skoraj prazna, mislil sem, da je to popularno. E, potem se je začela polniti, nekje na polovici prve četrtine.
Za vas, ki niste kaj dosti hodili v šolo, obstajajo štiri četrtine.
Pozornost s tekme so mi odvračale ogromne riti, vtaknjene v nogavice.
Moda bratov in sester malo temnejše polti je nekaj najboljšega na svetu.
Kako uspe tolikšno rit vtakniti v tisto potapljaško obleko in hoditi tako naokoli? Do jajc.
Tipi pa so šele super zgodba. Oni tlačijo brisače pod majico, da bi izgledalo, da imajo široka ramena.
Vse ribe so prepičke. Ali so vsaj one prepričane, da so. Takšne samozavesti nima nihče na svetu.
E, potem je prišel odmor med četrtinama in prinesli so mikrofon nečemu, kar izgleda kot glava z joškami in ritjo. To so vsi deli telesa, ki sem jih lahko videl.
Izgleda, da je zvezda.
Zapela je nekaj, od česar nisem razumel niti ene same besede, in sedla nazaj na svoje mesto.
Izmenjevali so se kaskaderji, neki otroci so vozili neka sranja po igrišču, streljali so iz topov, ki so bili napolnjeni z nekimi majicami.
V enem trenutku nisem niti vedel, zaradi česa smo prišli.
Pozabil sem, da se je igrala košarka.
Ko bratje začnejo igrati, vse poka. Skapiraš, zakaj so najboljši na svetu v tem.
Ampak cela slika je nadrealna.
Meni je bilo super.
Jaz bi lahko tukaj živel.
Vedno bolj so mi všeč cirkusi.
Vse je izgledalo tako dobro. Nestvarno. Gledaš tiste tipe, kako letijo po igrišču, in si predstavljaš, kako v resnici izgledajo v živo.
Posel, s katerim se ukvarjam, je vir različnih pizdarij v mojem življenju, ampak se zgodi, da prav zaradi tega posla dobim priložnost videti nekatere stvari.
Sinoči sem šel gledat tekmo NBA.
Nekatere stvari morajo priti ob pravem času. Nekatere stvari moraš videti, ko si klinec.
Bolj sem bil osredotočen na kulturološki šok kot na samo tekmo. Tekma pa je bila dobra in zanimiva.
To, kar se je dogajalo naokoli, je bilo boljše in bolj zanimivo.
Prvo, kar opaziš, je to, da vsi vzamejo po pol piščanca ali kakšne hamburgerje, dobiš pladenj, ki ga držiš v naročju, in pinto piva.
In seveda ne moreš ploskati in gledati na parket med obilnim kosilom.
Ko se to lepo konča, pride na vrsto selfiranje.
Čudno se mi je zdelo, da je dvorana skoraj prazna, mislil sem, da je to popularno. E, potem se je začela polniti, nekje na polovici prve četrtine.
Za vas, ki niste kaj dosti hodili v šolo, obstajajo štiri četrtine.
Pozornost s tekme so mi odvračale ogromne riti, vtaknjene v nogavice.
Moda bratov in sester malo temnejše polti je nekaj najboljšega na svetu.
Kako uspe tolikšno rit vtakniti v tisto potapljaško obleko in hoditi tako naokoli? Do jajc.
Tipi pa so šele super zgodba. Oni tlačijo brisače pod majico, da bi izgledalo, da imajo široka ramena.
Vse ribe so prepičke. Ali so vsaj one prepričane, da so. Takšne samozavesti nima nihče na svetu.
E, potem je prišel odmor med četrtinama in prinesli so mikrofon nečemu, kar izgleda kot glava z joškami in ritjo. To so vsi deli telesa, ki sem jih lahko videl.
Izgleda, da je zvezda.
Zapela je nekaj, od česar nisem razumel niti ene same besede, in sedla nazaj na svoje mesto.
Izmenjevali so se kaskaderji, neki otroci so vozili neka sranja po igrišču, streljali so iz topov, ki so bili napolnjeni z nekimi majicami.
V enem trenutku nisem niti vedel, zaradi česa smo prišli.
Pozabil sem, da se je igrala košarka.
Ko bratje začnejo igrati, vse poka. Skapiraš, zakaj so najboljši na svetu v tem.
Ampak cela slika je nadrealna.
Meni je bilo super.
Jaz bi lahko tukaj živel.
Vedno bolj so mi všeč cirkusi.