Zapiski iz megle

Nogobal

Nadaljno znana ameriška skrb za druge se na tem festivalu nesmiselnosti kaže v premorih za hidratacijo.

No, jebi ga, zveni humano. Prebogati sužnji tečejo po vročinah, zakaj se ne bi hidrirali.

Hidracija je mati napredka.

Istočasno telegigant v imenu tega premora služi milijarde.

Spojili smo grdo in neuporabno.

Še malo, pa bo tekma trajala enako dolgo kot v njihovem nogometu. Šest ur. Ravno prav, da pobegneš od žene, poješ dve pici in spiješ sedem piv.

Ko malo bolje premislim, Ameri niso bolidi… Ima smisel.

Tradicionalno ekipe, ki igrajo nogomet, bolje hodijo skozi kot ekipe, ki igrajo fudbal. Vsaj na teh prostorih.

Seveda jih podpiram, to je del kulture.

Ampak ni več tistega navdušenja…

V albumu je 70 sličic, ki jih dobiš na steklenicah coca cole, imaš neke digitalne kurčeve albume, 7000 sličic, da napolniš album…

Tisti plešasti degenerik se šestkrat na dan vozi z letalom naokoli, da bi bil na vsaki tekmi, meni pa so priklopili jebeni zamaški na steklenico jogurta, da bi rešili planet.

Pa v mater vam jebem, po vsakem bureku izgledam kot odjavna špica gangbang pornića.

Ne vem, ali sem to kdaj napisal, ampak edini boj je razredni boj.

Strah v očeh bogatih kretenov nima cene.

Spomnim se tega strahu v očeh ljudi, ki nam že desetletja krojijo usodo po petem oktobru.

Par dni je bilo tako dobro…

In potem so skapirali, da smo pičke in da nimamo jajc, da bi jih strpali v luknje, iz katerih nikoli ne bi smeli priti.

Mislil sem, da so oni balkanski produkt.

Zdaj vidim, da smo bili avangarda.

Ne vem, kakšen je nogomet na tem prvenstvu.

Ne vem, ali je to sploh še komu pomembno.

Če vam je poleg vsega tega pomembno, mislim, da imate problem.
← vsi zapiski