Nisem objektiven. Seveda nisem.

Ampak od mene tudi ni treba pričakovati, da bom objektiven.

Ne pretendiram na neko funkcijo, na kateri bi se cenila objektivnost. Nimam tega bremena.

Imam neka druga bremena.

Imam breme, da želim sebi razložiti svoja dejanja, da razumem svoja čustva.

Če mislite, da sem strog pri obsojanju smradov, bi morali prisostvovati enemu procesu samoobsodbe.

Pogosto izpadem smrad. Tega ne morem urediti z bogom v cerkvi, pa moram nekako sam s sabo.

Mislim, mogoče ne ravno smrad, ampak vsekakor neprijeten.

Danes me je človek najlepše možno vprašal, s čim se ukvarjam. Meni ta kombinacija neznanosti in bližine zelo gre na kurac.

Bil sem neprijeten.

On pa mi je želel podariti neko orodje.

Mislim, tudi to mi gre na kurac. Ne poznava se, zakaj bi mi ti karkoli podarjal.

Jebiga, odraščal sem v tisti opritlikavljeni Jugoslaviji, pa ne vem, kolikokrat je ta pošast od države menjala ime.

Tam ni bilo nič zastonj.

Ko pride stric, da ti da bonbon, potem izvleče kito.

Kaj bi se zgodilo, če bi bil prijazen do tega tipa in mu povedal, s čim se ukvarjam, on pa mi da orodje in jaz ves srečen, on pa izvleče kito?

Ne, mene je že moja babica naučila, da moram biti na preži.

Mogoče sem mu bil všeč.

Mogoče je hotel številko.

Res sem govnar.

Kaj pa, če bi bil lahkoveren in pristal?

In potem naj vlečem travme do konca življenja.

Verjetno bi šlo tako daleč, da bi začel pisati anonimni blog.

Tako je bolje.

Nočem orodja, jebo te orodje!

Začel sem vpiti in stekel v hišo.

Kot vsak moderni moški.

Ampak nisem jaz en mlakonja, ne, dragi bralec.

Jaz sem danes v atlet majici menjal tuš.

Serjem, nisem bil v atlet majici, ampak sem menjal.

A? Kaj boš zdaj? Izgleda, da sem i peder i da znam popraviti po hiši in mogoče malo spredaj.

E, potem me je od tega tako grunil testosteron, da sem imel dve opciji.

Prva je bila, da pretepem ženo, v duhu naših starih običajev, druga pa, da pripravim kosilo.

Nisem tepel žene.

Tako da sem s kuhanjem za družino nekako spustil nivo naleta mačizma, ki so ga izzvala hišna popravila.

E, zdaj, če misliš, da mi je lahko in da me boli kurac za vse, to je moj normalni tok misli.

Dobrodošla v moj svet, draga bralka.