"Vse, kar se vam dogaja, se je moralo zgoditi, da bi našli pravo pot"
"Bog vas preizkuša, bodite močni"
"Če vas nekdo razočara, je to priložnost za novo avanturo"

M'RŠ U TRI PIČKE MATERINE!!

Vsi vi župani splošnih mest. Poližite mi kurac s stepeno smetano. Gomila debelih seronjov, ki govorijo, kako je samozadovoljstvo bogastvo, medtem ko se zadnje kaplje krvi poskušajo prebiti skozi zamašćene krvne žile.

Vsi tisti zapuščeni in zapuščene, ki iščejo mistiko, da se ne bi rabili spopadati z vsakodnevnim, realnim življenjem. "Mogoče je tako boljše, mogoče sem del večjega načrta" - Nisi. Nisi niti del načrta svojih staršev, ki se ne morejo načuditi, kakšnega debila so naredili.

Fotr vsak dan razmišlja, kako bi ga moral otresti ob ploščice, mama pa se žre, zato ker ni rekla tistemu znojnemu pujsu, naj ga izvleče pravočasno.

Gledam po netu te citate nekih spisateljic... Jebemti življenje... Predstavljam si jih, kako izbirajo vrv, na katero se bodo obesile, medtem ko pišejo motivacijska sporočila na instagramu.

Mogoče misliš, da serem, ampak jaz ne pišem motivacijskih sporočil, jaz zavestno izbiram vrv, vedoč, da nič ne bo ok.

Dvajset let stari "lajf kouči" - idi se nauči nekaj. Seronja, ki se še ni začel briti, modruje in govori drugim, kako in kaj naj živijo. In nihče, jebote, da pristopi in mu udari zaušnico.

Nekoč je bilo neznanje sramota, danes je vrlina.

Ko bi kdo od prijateljev lupil neumnost, ki bi morala biti povezana s splošno izobrazbo, smo ga v možgane jebali mesece. Bil je predmet posmeha. Zdaj se kot da tekmujejo, kdo bo bolj skrunjen.

Olimpijci neznanja. In za razliko od olimpijskega duha, tukaj je očitno važno zmagati.

Mi pa, mi nemo gledamo plimo podpovprečnih bitij, ki pred samo desetimi leti ne bi bila v obveznosti plačevati javnega prevoza. Gledamo in nihče, da pristopi in udari zaušnico.

Zaslužili smo vsa sranja, ki se nam dogajajo. Dovolili smo, da neznanje postane vrlina.

Kdo nas jebe.