Vikend sem preživel v naravnem parku, plezajoč na najvišji vrh Slovenije.

V naravnih parkih veljajo določena pravila. Pravila, ki bi se jih morali držati vsi civilizirani ljudje.

Če ti zmanjka občutka za to, si kaznovan. In to je čisto ok.

Ok je vse, dokler pravila veljajo za vse.

Na vzponu do Planike sem videl reševalne helikopterje, kako preletavajo. Trajalo je skoraj eno uro.

Bili smo prepričani, da je bilo neko sranje in da nekoga iščejo.

Vedno se počutiš malo zjebano, ko se kaj takega zgodi. Deloma zaradi tistih mučenikov, ki so padli, deloma pa zato, ker veš, da si se tudi sam odločil iti tja.

Skrb za drugega je vedno pogojena z lastnimi strahovi. Nismo mi tako dobri, da bi se bali na splošni ravni. Jebiga, tako so nas naredili.

Tako nas je bog naredil.

Ravno on bo dobil glavno vlogo v tej zgodbi.

Ko smo se povzpeli do planinske koče, smo videli kup nekih ljudi, ki niso bili primerno oblečeni za tak izlet.

Pri tem ne mislim na retarde, ki gredo na Triglav v copatih.

Ti so bili oblečeni, kot da gredo v mesto na kakšno kosilo, nekaj takega.

Mi smo bili precej utrujeni, plezati smo začeli okrog 4. ure zjutraj, jaz pa sem dve uri pred tem krenil od doma.

Po manj kot dveh urah spanja se mi je ta slika na več kot 2000 metrih nadmorske višine zdela nerealna.

Mislil sem, da tripam. Da se možgani spet zajebavajo z mano, da sem dehidriral ali nekaj takega.

Potem so iz enega od manjših objektov prinesli neko mizo.

Na mizo so postavili križ in dva tipa sta se preoblekla v krščanski uniformi.

Vse je bilo pripravljeno za mašo.

— Kakšna kurčeva maša, kakšen igrokaz je to?
— Tiho, maša se začenja.
— Oprostite, kaj imam jaz točno s tem?
— Tu so vsi zaradi maše.
— Jaz nisem. In nisem prišel v cerkev, da vam kvarim veselje, povzpel sem se na kurčevo goro in tu se lahko preoblečem in obesim mokre gate, da se sušijo.
— Vi niste kristjan?
— Ne, jaz sem musliman. Pravoslavne veroizpovedi.
— Kaj vam to pomeni?
— A, to je novo, zdaj so si izmislili. Mi verjamemo v Hristoalaha in sovražimo maše na gorah.
— Kakorkoli, naslednje pol ure šank ne bo delal.
— Zakaj?
— Vsi smo spredaj na maši.


Torej to je bilo to.

Helikopter je vozil vernike, da bi lahko imeli svoj poganski obred na gori.

Zakaj?

Zato, ker se jim more. Bog je na njihovi strani.

On ne ve, koliko goriva porabi helikopter.

On ne ve, da se v naravnem parku to ne bi smelo delati.

Bog, kakšen fazon je to?

Daj no, malo se pogovori s temi svojimi sledilci tu na zemlji.

Bahajo se in neumnosti počnejo.

Če obstajajo pravila, bi morala veljati za vse.

Jebale vas privilegije.