8. sep 2026
Sram
Za mano je čudnih par dni.
Veliko dela je bilo. Bilo je tudi veliko obveznosti mimo dela. Bilo je tudi precej sramotnih stvari.
Delo ni problem. Navadil sem se.
Navadil sem se spati po čudnih stanovanjih, hotelih, letalih.
Zbujal sem se na čudnih mestih, že ko sem bil klinec, to ni nič novega. To je ok, to sem izbral.
Obveznosti mimo dela… Jebiga. Na tak ali drugačen način sem tudi njih sam izbral.
Nimam pravice se pritoževati.
Ko bo preveč, bom začel piti in to je to.
Sramotnih stvari nisem izbral.
Nisem bil vzgojen na ta način. Ne morem se posmehovati žrtvam zločinov.
Na katerikoli strani.
Ne morem spoštovati zločincev.
Na katerikoli strani.
Postavljam enačaj med Gotovino, Mladićem in Orićem.
Meni so Alija, Tuđman in Sloba isti tip.
Že dolgo vem, da je šport močno zatočišče barab.
In ne vem, od kod mi moč, da sem presenečen.
Nisem gledal tekme, ne gledam domačega športa.
Videl sem slike.
Ni mi bilo dobro.
Minuta molka. Na športni prireditvi. Za obsojenega vojnega zločinca.
Upam, da vas vržejo iz vseh tekmovanj do konca sveta.
Treba bi vam bilo prepovedati obstoj.
Boli me kurac, vem, da bi mene in meni podobne najraje metali v jame.
To je tisto, kar vi in vaši idoli znate. Samo in edino to.
Sovražite.
Troli trpljenja.
Najejte se dreka.
Žal mi je, da sem pripadnik najbolj bednega naroda v vesolju.
Jebiga, nimam drugega potnega lista.
Je kdo odšel s te tekme zaradi koreografije?
Ma ne.
— Oči, kdo je tisti stric tam?
— A, sine, to je bil največji Srb.
— Zakaj pa, oči?
— Kako zakaj, sine? Ukazal je pobijanje kupa civilistov. Obstreljeval je mesta, v katerih živi samo malo Srbov.
— Jao, super. Res je pogumen.
— Je, sine.
Crknite od raka kosti.
*****
Če pa koga zanima, evo, kaj je vaš heroj snel, preden je začel klati:
“Reuf Selmanagić "Crni" je bil srebreniški partizanski obveščevalec in udeleženec Narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno.
Deloval je v okupiranem Sarajevu in bil povezan z obveščevalnim delom pod poveljstvom Vladimirja Perića Valterja.
Rojen je bil 1916 v Srebrenici, iz ugledne srebreniške družine Selmanagić; kot tehnik se je pred vojno zaposlil na letališču Rajlovac pri Sarajevu.
Konec leta 1942 je bila na Rajlovcu ustanovljena partijska celica KPJ, katere član je bil, skupina pa je zbirala podatke o sovražniku ter orožje, strelivo in sanitetni material za partizane.
Njegova enota je organizirala ilegalno delo in prebacivanje prostovoljcev iz Sarajeva v partizanske odrede. Po enem zapisu je prek teh povezav v NOB odšlo več kot 2.000 ljudi. Padel je leta 1945.”
Veliko dela je bilo. Bilo je tudi veliko obveznosti mimo dela. Bilo je tudi precej sramotnih stvari.
Delo ni problem. Navadil sem se.
Navadil sem se spati po čudnih stanovanjih, hotelih, letalih.
Zbujal sem se na čudnih mestih, že ko sem bil klinec, to ni nič novega. To je ok, to sem izbral.
Obveznosti mimo dela… Jebiga. Na tak ali drugačen način sem tudi njih sam izbral.
Nimam pravice se pritoževati.
Ko bo preveč, bom začel piti in to je to.
Sramotnih stvari nisem izbral.
Nisem bil vzgojen na ta način. Ne morem se posmehovati žrtvam zločinov.
Na katerikoli strani.
Ne morem spoštovati zločincev.
Na katerikoli strani.
Postavljam enačaj med Gotovino, Mladićem in Orićem.
Meni so Alija, Tuđman in Sloba isti tip.
Že dolgo vem, da je šport močno zatočišče barab.
In ne vem, od kod mi moč, da sem presenečen.
Nisem gledal tekme, ne gledam domačega športa.
Videl sem slike.
Ni mi bilo dobro.
Minuta molka. Na športni prireditvi. Za obsojenega vojnega zločinca.
Upam, da vas vržejo iz vseh tekmovanj do konca sveta.
Treba bi vam bilo prepovedati obstoj.
Boli me kurac, vem, da bi mene in meni podobne najraje metali v jame.
To je tisto, kar vi in vaši idoli znate. Samo in edino to.
Sovražite.
Troli trpljenja.
Najejte se dreka.
Žal mi je, da sem pripadnik najbolj bednega naroda v vesolju.
Jebiga, nimam drugega potnega lista.
Je kdo odšel s te tekme zaradi koreografije?
Ma ne.
— Oči, kdo je tisti stric tam?
— A, sine, to je bil največji Srb.
— Zakaj pa, oči?
— Kako zakaj, sine? Ukazal je pobijanje kupa civilistov. Obstreljeval je mesta, v katerih živi samo malo Srbov.
— Jao, super. Res je pogumen.
— Je, sine.
Crknite od raka kosti.
*****
Če pa koga zanima, evo, kaj je vaš heroj snel, preden je začel klati:
“Reuf Selmanagić "Crni" je bil srebreniški partizanski obveščevalec in udeleženec Narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno.
Deloval je v okupiranem Sarajevu in bil povezan z obveščevalnim delom pod poveljstvom Vladimirja Perića Valterja.
Rojen je bil 1916 v Srebrenici, iz ugledne srebreniške družine Selmanagić; kot tehnik se je pred vojno zaposlil na letališču Rajlovac pri Sarajevu.
Konec leta 1942 je bila na Rajlovcu ustanovljena partijska celica KPJ, katere član je bil, skupina pa je zbirala podatke o sovražniku ter orožje, strelivo in sanitetni material za partizane.
Njegova enota je organizirala ilegalno delo in prebacivanje prostovoljcev iz Sarajeva v partizanske odrede. Po enem zapisu je prek teh povezav v NOB odšlo več kot 2.000 ljudi. Padel je leta 1945.”