Odločil sem se, da pred naslednjim divjanjem po gozdovih in gorah odem na morje.

Ker mi je bilo lansko leto do jajc v kampu, sem se odločil ponoviti akcijo.

Ker mi je bilo lansko leto do jajc, sem se odločil ponoviti tudi lokacijo.

Resno sem izpraznil baterije na tem hodobeščaščju in pred naslednjim bi se valjalo redegenerirati.

Kot vsak izkušen kamper sem preveril, kaj vse imam, in ugotovil, da rabim še par stvari, brez katerih ne bom mogel preživeti treh dni na 20m od morja.

Pravi Robinzon, kakršen vsekakor sem, je odločil, da mora biti parcela v senci, imeti vse možne priključke in dovolj prostora, da mi slučajno ne moti avto.

Našel sem točno takšno.

Moral bom dokupiti esencialne stvari, ki jih nihče ne rabi, ampak je res dobro, da jih imaš. Ali sem jaz to tako odločil.

Vseh mogočih pizdarij je na pretek.

Postaja zanimivo.

Točno se vidi, kdo je bil štreber v šoli. Imam vse stvari za "kaj če" situacije.

Za primer, da se začne vojna, lahko preživim v kampu na morju vse do osvoboditve.

Moral bom videti, ali bo klincu všeč. Za zdaj vem, da so mu všeč neke druge variante, ampak to je prvič, da gre na kaj takega.

Gugamo se med tem, da ga bo požrl džinovski pajek, in tem, da mu bo super.

Verjetno bo nekje vmes.

Niti sam ne vem, kako mi padejo na pamet te ideje.

Kampiranje s 40.

Verjetno mi je poln kurac vseh teh lažnih stvari in ljudi in se vračam na tovarniške nastavitve.

Ali je to spet zgodba o tisti krizi, pa lovim nedosegljivo mladost.

Tu mi je samo malo čudno to, da nikoli nisem bil nek kamper.

Zdaj mi je vse manj pomembno, kje se in s kom tuširam in kje grem na stranišče.

Sproščam se.

In psihično in fizično.

Še par desetletij, pa bom znal uživati v življenju.