Nikoli nisem mislil, da bom rabil to informacijo, ampak evo. Tudi to se je zgodilo.

— E, do kdaj delate danes?
— Pa do 23h, ampak če ni nikogar, gremo prej.
— Zajebi, ne boste šli prej.


Enkrat na sto let mi pride nekdo iz prejšnjega življenja in v tem kurcomestu jih nimam kam peljati.

Ob devetih zvečer ne morejo jesti, pa tudi za pijačo je bila frka najti prostor.

Mati je rodila znajdljivo čeljade, pa smo nekako izmolili, da ostanejo do konca delovnega časa.

Kulturni smo, vse smo lepo plačali, častili, vse je bilo ok.

Ampak potem sem dobil vprašanje od fantov iz velikega mesta.

— Brat, je tukaj kaj za povleči?
— Pa evo, lahko tega tipa tukaj povlečemo za kurac.
— Ma duvaj ga, lahko zrihtaš belo?
— Edino vino, matori.


In potem vprašanje lastniku kavarne:

— Brat, kdo tukaj v kraju valja belo?


On in natakar sta me pogledala, kot da sem padel z Marsa.

Kapiram, da je to v Bg čisto legitimno vprašanje, na katerega bi verjetno dobil tri do štiri odgovore, pospremljene s telefonskimi številkami.

Nočno gospodarstvo je tam vseeno bolj razvito.

Niso vedeli.

Potem sem vprašal nekega tipa iz službe, ki mi je ravno nekaj pisal.

Dal mi je lokacijo v Ljubljani.

Jebote…

Živim v kraju, kjer se nihče ne drogira.

Ne vem, ali je zaradi krize, ali jih ubija inflacija ali je samo alkoholizem tako močan, da ljudje ne utegnejo vsega.

Vse v vsem, nisem izpadel čisto dober gostitelj.

Poskušal sem se odkupiti z 12 let staro slivovko, upam, da mi je uspelo.

Pa tudi danes gremo v vinograd pect neke mrtve živali, pa bo tudi belega.